Ponovno sva se znašla v situaciji, da sva letalske karte iskala tik pred odhodom, brez specifičnih želja o destinaciji, edina želja je bila, da je ta izven Evrope. Glede na cene kart v zadnjem trenutku, se je Uzbekistan izkazal za odlično opcijo, tako cenovno, kot država, ki nama bi bila v izziv, saj sva si po dolgem času želela nekaj posebnega. Vsekakor je Uzbekistan, država znamenite svilene ceste, res nekaj posebnega.
Največja težava je postala izbira načina premikanja po državi, saj nad vlaki nisva ravno navdušena, avtomobil pa so nama, razen ene redke izjeme, vsi odsvetovali, a sva se na koncu vseeno opogumila in ni nama bilo žal.
Poletje tudi ni ravno najboljši čas za potovanje po Uzbekistanu, saj se temperature hitro dvignejo proti 40 stopinjam in tako je bilo tudi ves čas najinega potovanja, kar je bilo daleč od idealnega, a ker je vročina suha jo je lažje prenašati.
V 17 dneh sva videla vse kar sva želela in še več, Uzbekistan je krasen, predvsem izven ustaljenih poti. Pisan, barvit, predvsem pa neizmerno prijazen, kljub jezikovnim preprekam, saj govorijo predvsem uzbeško in rusko, kar je povzročilo kar nekaj zabavnih situacij.
LETALSKE KARTE
Tokrat sva letela iz domačega dvorišča, iz ljubljanskega letališča sva s Turkish Arlines tja in nazaj letela do Istanbula, kjer sva imela krajši prestop. Let iz Ljubljane je tudi pomenil, da avtomobila ne bova puščala na letališču, tako, da so naju peljali in prišli iskat, kar je za naju pravi luksuz. Že v Ljubljani so let prestavili na kasnejši čas, tako, da sva komaj ujela let proti glavnemu mestu Uzbekistana, Taškentu, saj sva že v osnovi imela samo uro in pol časa za prestop, ponovno je bilo potrebno nekaj tekanja po letališču, kar se nama zadnje čase dogaja čisto preveč pogosto, na srečo sva let ujela.
VIZA/DENARNA VALUTA
Slovenski državljani za vstop v Uzbekistan potrebujemo vizum, a le, če je potovanje daljše od 30 dni, vstop brez vizuma je mogoč za bivanje do 30 dni.
Denarna valuta je uzbekistanski sum, menjalni tečaj v času najinega bivanja je bil 1 EUR/ 13.870,00 SUM. Gotovina v Uzbekistanu je posebna zgodba, saj imajo zelo majhne vrednosti papirnatih bankovcev in po menjavi denarja izjemno hitro postaneš milijonar, kar s seboj prinese velike količine bankovcev, ki jih je potrebno pozorno prešteti, sploh na tržnici, pa tudi hranjenje teh količin denarja je prav posebna zgodba. Menjalci na tržnici nosijo denar v plastičnih vrečkah, skupaj spet z elastičnimi gumicami.
Tekom potovanja sva večino stvari plačevala v gotovini in sicer ali v njihovi valuti ali pa z ameriškimi dolarji, kartice sicer sprejemajo, se pa nanje ne smemo zanašati, sploh v kakšnih odročnejših krajih, tržnicah, marketih in manjših nastanitvah, saj terminali pogosto ne delajo ali pa jih sploh nimajo.
PREVOZ
Večina turistov za premikanje po Uzbekistanu uporablja javni prevoz, najpogosteje vlake in taksije, najbolj razširjen je Yandex, ki sva ga midva uporabljala za krajše prevoze do centra in zadnjih nekaj dni v glavnem mestu. Za enodnevni izlet iz Taškenta v hribe sva najela privatnega voznika.
Po dolgem premisleku sva se odločila za najem avtomobila, kar je bila absolutno prava odločitev, nikakor pa ne najlažja. Najem avtomobila bi priporočila le bolj izkušenim voznikom, ki imajo z vožnjo v zahtevnih pogojih že kakšno izkušnjo. Času, ki ga različne aplikacije izračunajo za premik od točke A do točke B, je potrebno dodati še kakšno uro ali dve, hitro sva spoznala, da je 8 ur čisto običajen čas za 400 km.
Avtomobil KIA Seltos, sva najela preko agencije inrent, prevzela sva ga na letališču v Taškentu in oddala 14 dni kasneje v poslovalnici sredi mesta.
O cestah, točenju bencina, radarjih, policistih, ter dogajanju na in ob cesti bi lahko napisala posebno objavo, saj je bila to prav zanimiva zgodba, večino časa naporna, kaotična, stresna, občasno že prav smešna. Za najem avtomobila bi se absolutno odločila ponovno, saj je bil to najenostavnejši način premikanja na dolge relacije, nikakor pa ne najlažji. Cene bencina so se gibale od 0,72 do 0,90 eur/liter. Na cesti je nepregledno število radarjev, omejitve hitrosti pa niso vedno označene, tako da je bilo na trenutke precej zabavno, saj nama ni bilo ravno jasno kolikšna je lahko hitrost. Dvakrat so naju tudi ustavili policisti, ki pa seveda niso znali angleško.
HRANA
Pilaf (riževa jed z mesom in različno zelenjavo), lagman, samsa, manti, naan, kazan kabob je le nekaj izmed jedi, ki sva jih pokusila na poti po Uzbekistanu. Hrana je bila okusna, močna in sestavljena iz veliko mesa (govedina, jagnjetina) in zelenjave. Potovala sva v času lubenic, ki so se v velikih količinah prodajale ob cesti in so bile res okusne. Cene obrokov so bile res nizke, od 6 do maksimalno 30 eur za dva, povprečno 15 eur za pošten obrok za dva, s pijačo vred. Zajtrkovala sva večinoma v nastanitvah, kjer pa so bili zajtrki res slabi, zato sva jih večkrat izpustila, običajno sva kombinirala kakšen prigrizek s poznim kosilom ali zgodnjo večerjo.
NASTANITVE
Nastanitve sem rezervirala že od doma, preko Booking.com, z možnostjo odpovedi v zadnjem trenutku, kar sva tudi izkoristila in plane sproti prilagajala. Cene nastanitev so zelo ugodne, niso pa to nastanitve po naših standardih, predvsem izven turističnih krajev, predvsem je to pomanjkanje tople vode ali celo vode na sploh, večkratni izpadi električne energije in podobno. Razmerje glede na ceno in kvaliteto se nama je zdelo super, saj je res očitno, da se v danih razmerah trudijo za kakovostne storitve.
Pri nastanitvah nisva pretirano varčevala, iskala sva tudi hotele z bazeni, kar je bilo v tej izjemni vročini res dobrodošlo. Prav posebno doživetje je bilo spanje v jurtah sredi puščave, ob jezeru Ajdarkul, pri kazaški družini, s katero sva preživela čudovit dan, 10 letna deklica Asel in njena družina bodo vedno ostali v najinem spominu, kot gostoljubni, srčni ljudje, ki so nama podarili nepozabno izkušnjo.
VARNOST
Tekom priprav sva slišala kar nekaj pomislekov glede varnosti potovanja, a še enkrat več se je izkazalo, da so to le predsodki in strah pred neznanim. Največ pomislekov sva imela glede najema avtomobila, vožnja je bila resda naporna, saj so dokaj divji vozniki, na določene dele države, kjer se odsvetuje gibanje v bližini mej z sosednjimi državami pa se nisva podajala. Policija je bila prisotna povsod po državi, na cestah je namreč ogromno število policijskih kontrol. Država je v večini muslimanska, tako, da je tudi tukaj bila potrebna določena prilagoditev, a s spoštovanjem kulturnih in verskih prepričanj nimava nobenih težav nikjer po svetu.