Gruzija je na najinem popotniškem seznamu čakala dolgo, predolgo. Ker tik pred odhodom na letni dopust še vedno nisva vedela, kje bova preživela letošnje poletje, sva se v zadnjem trenutku odločila za Gruzijo, kjer sva preživela 10 dni, nato pa sva iz glavnega mesta Tbilisi odletela v Baku, glavno mesto Azerbajdžana, ki sva ga raziskovala teden dni.
Ker za potovanje v določene dele Gruzije obstajajo zadržki oz. je kakršnokoli gibanje in zadrževanje tam strogo prepovedano in odsvetovano, sva s potovanjem tja kar dolgo odlašala. Pot sva določila že doma, posebnih želja nisva imela, prioriteta sta bili pokrajini Kazbegi in Svaneti. Želela sva videti znamenite svanetske stolpe in vasico Ushguli, ki leži na višini skoraj 2200 m, pod goro Šhara (5201 m), ki je tretji najvišji vrh Visokega Kavkaza in najvišja gora v Gruziji.
Nad Gruzijo sva bila, po prvem privajanju na promet, navdušena. Nekaj čisto drugačnega, mešanica Azije in Evrope, prijaznih ljudi, norih cest, zanimive hrane in krasne pokrajine, kot ljubitelja narave in hribov sva bila navdušena nad pokrajinama Svaneti in Kazbegi.
LETALSKE KARTE
Ker sva želela pot do Gruzije kombinirati z obiskom Azerbajdžana ali Armenije, nama je to otežilo iskanje letalskih kart, saj sva se želela na izhodišče pripeljati sama z avtomobilom, kar je pomenilo, da mora biti zadnji dan potovanja let na izhodišče, kjer naju čaka avtomobil. Ker bi lahko imela po potovanju v Armenijo težave z vstopom v Azerbajdžan, sva se odločila za kombinacijo Gruzija/Azerbajdžan. Na koncu je bil optimalen plan z odhodom in prihodom v Budimpešto in sicer: Budimpešta – Kutaisi (Gruzija), Tbilisi (Gruzija) – Baku (Azerbajdžan) in Baku – Budimpešta.
VIZA/DENARNA VALUTA
Za vstop v Gruzijo slovenski državljani ne potrebujemo vize. Denarna valuta v Gruziji je Gruzijski lari (GEL). V času najinega potovanja je bil menjalni tečaj 1 GEL/ 0,35 EUR. Tekom potovanja sva večino stvari lahko plačevala z bančno kartico, a je potrebno imeti s seboj tudi gotovino, saj marsikje ne sprejemajo kartic. Nekaj gotovine sva imela s seboj v ameriških dolarjih, del katerih sva potem menjala za larije in plačevala v lokalni valuti.
PREVOZ
Za celotno pot sva imela rezerviran avtomobil Jeep Renegade, ki sva ga rezervirala pri agenciji Royal Car Rent, prevzela sva ga na letališču v Kutaisiju, oddala pa na letališču v glavnem mestu Tbilisi, pred odhodom v Azerbajdžan. Vožnja po Gruziji je bila prav posebna izkušnja, ki je zahtevala nemalo pozornosti, sreče in spretnosti, saj je bil na cestah pravi kaos. Cena bencina je bila okrog 0,98€/liter. Pred odhodom na pot je vedno priporočljivo preveriti stanje in tudi vreme, predvsem je to za naju veljalo v regijah Kazbegi in Svaneti, kjer se lahko razmere na že tako slabih cestah v dežju hitro spremenijo.
HRANA
Hrana v Gruziji je bila odlična, čeprav sva imela z njo kar nekaj težav. Zajtrke so nama v nastanitvah pripravili večinoma za s seboj, saj imajo zajtrke precej pozno, ko sva midva morala biti že na poti. Za pozno kosilo ali večerjo sva običajno poiskala restavracijo, saj so bile cene zelo ugodne. Na celotni poti sva uporabljala zgolj ustekleničeno vodo, sva pa imela v trgovinah nekaj težav, saj je bilo ogromno hrane zelo blizu ali že čez rok uporabnosti. Gruzija je znana tudi po pridelavi vina, ki se ga prideluje na prav poseben način, kar sva si šla tudi ogledat.
NASTANITVE
Nastanitve sem rezervirala preko Booking-a že doma, a ker sem rezervacije opravljala pozno, skoraj tik pred odhodom, so bile nastanitve zelo različne, prav tako pa tudi cene (od 40 do 100€/noč). Ker sem imela možnost odpovedi v zadnjem trenutku, sva izkoristila tudi to možnost in tekom potovanja skrajšala/podaljšala bivanje v določeni nastanitvi oz. sem nastanitev zamenjala. Iz neznanega razloga nama je ena nastanitev odpovedala rezervacijo tik pred prihodom v hotel, ob prihodu v hotel so za eno nočitev zahtevali znesek, za katerega sva imela prej rezervirani dve nočitvi, za kar sva se jim vljudno zahvalila in si našla drugo nastanitev. Najbolj sva bila zadovoljna z namestitvijo v gruzijski pokrajini Kazbegi, Landscapes Hotel je imel krasen razgled na Kazbegi, tretji najvišji gruzijski vrh, ki leži na meji z Rusijo in znamenito cerkvico Gergeti. Namestitve so bile presenetljivo čiste, udobne, večinoma so imele vključene tudi zajtrk, ki pa so nama ga največkrat pripravili za s seboj, saj sva na pot odhajala zgodaj.
VARNOST
V Gruziji sva se počutila zelo domače, razen ene situacije, sva se počutila zelo varno, kar pa ne velja za razmere na cestah, saj je bila vožnja pravi izziv. Najrazličnejše živali na cestah (konji, prašiči, krave, psi, ovce, koze, mačke), prehitevanje, prehitevanje tistega, ki že prehiteva, kamioni, slabe ceste ali ceste, ki jim kar zmanjka asfalta ali se spremenijo v kolovoz. Na cesti je bila resnično potrebna zbranost, policije ni praktično nikjer oz. sva jih videla zelo redko, videla sva tudi dve hujši prometni nesreči. Izogibala sva se vožnje ponoči in v mraku, kar ni bilo preveč težko, saj so bili dnevi dolgi. Ogromno je bilo tudi potepuških psov, ki pa so izgledali kar hranjeni in posledično niso bili agresivni, je pa vsekakor potrebna previdnost, saj jih je povsod ogromno.
