Turčija, dežela, ki je dolgo časa čakala na najini listi želja. Konec aprila in začetek meseca maja 2022 je končno nastopil čas za raziskovanje te države, ki nama je ostala v izredno lepem spominu. K temu je odločilno prispeval način potovanja, saj sva, kot nama je najljubše, raziskovala državo samostojno, z najetim avtomobilom. Če bi se na pot odpravila ponovno, bi Istanbulu namenila zgolj en dan ogledov, za tiste res največje znamenitosti, še več časa pa bi namenila raziskovanju podeželja.
Posebnost tega potovanja je bila, da sva potovala v času ramadana, pri čemer sva pred potjo dobila kar nekaj opozoril, da lahko imava težave pri obrokih čez dan. Večjih težav nisva imela, kvečjemu se nama je zdelo vse skupaj posebna izkušnja, še posebej v Konyi.
LETALSKE KARTE
V Turčijo, Istanbul sva letela direktno iz Madžarske, Budimpešte. Ker je eden od naju dan pred odhodom imel pot v Pariz in nazaj, smo se v številčnejši zasedbi proti Budimpešti odpravili že sredi noči en dan prej. Letela sva na letališče Istanbul International Airport, z letalskim prevoznikom Turkish Airlines.
VIZA/DENARNA VALUTA
Za vstop v Turčijo slovenski državljani vize ne potrebujemo. Turška denarna valuta je turška lira, nekaj denarja sva zamenjala takoj ob prihodu na letališču, večinoma sva lahko plačevala z kartico, v kakšnih manj turističnih krajih pa sprejemajo samo gotovino.
PREVOZ
Za raziskovanje Turčije sva najela avtomobil pri agenciji Cizgi Rentacar Turkey, dobila sva Peugeot 2008. Avtomobil sva dobila in vrnila na letališču, zadnjih nekaj dni, ki sva jih preživela v Istanbulu pa sva mesto raziskovala z javnim prevozom in peš.
Z trajektom sva prečkala Dardanéle, morski preliv, ki ločuje evropski del Turčije (polotok Galipoli) od maloazijskega in povezuje Marmarsko morje z Egejskim. Na azijski strani preliva leži pristanišče Çanakkale, v katerega sva priplula iz Eceabata in si tako malo skrajšala pot.
V Kapadokiji sva si za raziskovanje ene izmed dolin najela štirikolesnika, kar pa se je na koncu izkazalo za precej zanimivo, a nič prijetno izkušnjo, saj sva bila priča nasilnemu spopadu lokalnih fantov.
HRANA
Hrana v Turčiji nama je bila preprosto odlična, jedla sva okusno in poceni. Na določenih območjih turistov ni bilo kaj dosti, tako, da sva jedla zelo lokalno, a težav nisva imela. Zajtrkovala sva v nastanitvah, kjer sva dobila obilne zajtrke, kosila sva običajno nekje na poti, ponudbe je bilo ogromno, zato s tem nisva imela težav. Ker sva potovala v času ramadana sva pričakovala, da bodo restavracije čez dan v večini zaprte in bo težje najti kosilo ali večerjo pred sončnim zahodom, a temu ni bilo tako.
NASTANITVE
Nastanitve sem rezervirala preko Bookinga, tako kot vedno, lokacijo sva menjala vsak dan, razen v Istanbulu, kjer sva ostala nekaj dni. Z nastanitvami sva bila zadovoljna, cene so bile ugodne, kljub temu, da nisva pretirano varčevala, sva dobila super namestitve na odličnih lokacijah, sploh v Konyi in Istanbulu, kjer sva bila locirana v središču mesta, da sva si lahko mesti ogledala kar peš. Povsod sva imela tudi vključen zajtrk, kar nama ni vedno odgovarjalo, saj so bili zajtrki precej pozni, midva pa običajno hodiva na pot zgodaj.
ZNAMENITOSTI
Ker sva imela za skoraj vse dni najet avtomobil, sva se odločila za krožno potovanje, ki sva ga začela in končala v Istanbulu. Nad Istanbulom nisva bila preveč navdušena, sva pa zato toliko bolj uživala v Kapadokiji, Pamukkalah, Efezu, kjer sva si ogledala znamenito starodavno knjižnico in v vožnji po jezeru Akgöl. V Derinkuyu sva si ogledala podzemno mesto, navduševala pa sva se tudi nad slanim jezerom Tuz in nad Trojanskim konjem.
