Jordanija je bila na najinem popotniškem seznamu že kar nekaj časa. Na pot sva se odpravila brez pričakovanj in bila resnično prijetno presenečena, saj sva se kljub bolezni in vsem mogočim nevšečnostim, ki so naju spremljale celo pot, imela odlično. Imela sva tudi pestro vremensko dogajanje, a vreme nama je služilo, točno tam, kjer sva si želela sonce, sva ga tudi dobila. Jordanci so se izkazali za zelo prijazen, na trenutke kar preveč prijazen in ustrežljiv narod in še enkrat več se je izkazalo, kar daš, tudi dobiš. Navdušena sva bila tudi nad tem, da decembra v Jordaniji ni sezone, kar je pomenilo, da skoraj nikjer ni bilo (veliko) turistov. Hvaležna za še eno popotniško izkušnjo in nova doživetja, ki nama bodo za vedno ostala v spominu.
LETALSKE KARTE
Ugodne letalske karte sva kupila konec poletja, tokrat je bila najugodnejša opcija Budimpešta. Tako prihod kot odhod sva imela v Ammanu, kar je avtomatično pomenilo, da potrebujeva vizo (za prihod/odhod iz Aqabe ni potrebna). Ker sva imela let zgodaj zjutraj, sva se odločila, da greva na pot dan prej, kar sva izkoristila za ogled adventne Budimpešte.
VIZA/DENARNA VALUTA
Jordanska denarna valuta je jordanski dinar. Nekaj denarja sva zamenjala takoj po prihodu na letališču, s seboj sva imela evre, priskrbela sva si tudi ameriške dolarje. Najti delujoč bankomat izven glavnih turističnih mest, je bil pravi podvig, na srečo sva ga potrebovala samo enkrat.
Vizo sva uredila pred odhodom preko spleta, kupila sva jo skupaj z Jordan Pass-om. Jordan Pass vključuje vizo in prost vstop v večino jordanskih znamenitosti (Petra, muzeji), cena pa je različna, odvisna je od tega koliko dni želimo imeti prost vstop v Petro, ne vključuje pa vstopnice za ogled nočne Petre.
PREVOZ
Avtomobil sva za vse dni potovanja najela pri agenciji Monte Carlo, s katero sva bila res zadovoljna, prav tako z avtom. Tokrat sva dobila manjši Suv model tipa ZS, znamke MG , cene bencina so bile okoli 1.15-1.25 €/liter . Celotno pot sva prevozila brez problemov, na poti je bilo kar nekaj vojaških kontrolnih točk, ki pa niso bile nič posebnega, le enkrat sva morala pokazati dokumente. Izkusila sva tudi vožnjo po Ammanu, ki pa je ne priporočava, saj je za nevajene takšnega prometa precej kaotična in kljub temu, da sva že vozila v najrazličnejših mestih, sva bila zelo vesela, ko sva končno prišla iz Ammana.
Dve noči sva preživela v puščavi Wadi Rum, ta čas sva avto pustila na varovanem parkirišču, v puščavo in na izlet smo odšli z njihovimi jeepi. Ker sva imela nekaj prostega časa, sva se v Aqabi odločila tudi za izlet z ladjico po Rdečem morju.
HRANA
Humus, humus in še enkrat humus. Humusa sva se najedla za naprej in za nazaj. Na splošno nama je jordanska hrana bila dokaj okusna in sva vedno našla kaj zase. Cene hrane so se nama v restavracijah zdele podobne našim, hotelski zajtrki so bili okusni, a nobenega presežka. Datlji so bili vrhunski, kot povsod v arabskem svetu. Pokusila sva nekaj tipičnih jedi, v puščavi smo jedli odlično, hrana je bila skuhana v pesku, celotna izkušnja je bila nekaj posebnega. Večjih težav nisva imela, kljub temu, da nisva pretirano pazila, vseskozi pa sva pila ustekleničeno vodo.
NASTANITVE
Kot običajno sem nastanitve rezervirala kar nekaj časa prej, preko Booking-a. Cene so bile dokaj ugodne, saj decembra v Jordaniji ni sezone, zato sva bila zadovoljna z razmerjem med ceno in kvaliteto. Potrebno je biti pozoren, da se rezervirajo nastanitve, kjer je možnost ogrevanja, saj zna biti ponoči zelo hladno, kar sva izkusila tudi sama, na srečo sva imela s seboj spalne vreče. Posebna izkušnja sta bili dve nočitvi v Wadi Rumu, bivanje v puščavi je res nekaj posebnega, sploh ponoči, saj je bilo zelo mrzlo.
ZNAMENITOSTI
Kopanje v Mrtvem morju je definitivno nekaj, kar nama bo ostalo najbolj v spominu. Znamenita Petra, eno izmed čudes sveta, naju je pustila dokaj hladna, kar pa naju ni presenetilo, saj se nama je že večkrat zgodilo, da so naju očarale popolnoma nepričakovane destinacije, tako zelo opevane, pa naju niso prepričale. Puščava Wadi Rum nama je bila zelo všeč, sploh, ker sva se lahko po njej prosto sprehajala, odločila sva se tudi za dve nočitvi in jo tako doživela v miru. Ne glede na vse znamenitosti, pa potovanje vedno ostane v spominu tudi po ljudeh in tako prijaznih že dolgo nisva srečala. Še posebej nama bo v spominu ostal piknik z jordansko družino, s katero se nismo razumeli niti besede, a te ob delitvi hrane in nasmehih, niti niso bile potrebne. Nepozabno.
