Prav posebna priložnost in okoliščine so nas spomladi nepričakovano odpeljale v eno največjih prestolnic Evrope, v Pariz. Časa za oglede ni bilo, niti niso bili načrtovani, a smo vseeno uspeli videti glavne znamenitosti, se na hitro preleviti v turiste, ter za kratek trenutek pozabiti zakaj smo tam. Ne glede na vse, lepa, nepozabna in zanimiva izkušnja, za katero smo res hvaležni, prav posebna je bila tudi iz razloga, da tokrat nisva potovala sama.
Odločili smo se za let iz Benetk (Marco Polo), od koder smo poleteli na letališče Pariz Orly, let nam je hitro minil, razgledi na Alpe pa so bili čudoviti, kar nismo se jih mogli nagledati. Do Pariza in nazaj smo poleteli z letalsko družbo EasyJet. Ker smo potovali v nekih čudnih časih, smo imeli pred odhodom še nekaj opravkov okoli obrazcev za vstop v posamezno državo, tako Italijo kot Francijo, čakali so nas tudi testi. Do Benetk smo se odpravili z avtomobilom, ki smo ga za tri dni pustili na plačljivem parkirišču Eden Parking, od koder so nas odpeljali na letališče.
Za prevoz iz letališča do hotela, ter nato po mestu smo uporabljali javni prevoz (tramvaj, metro), za katerega smo kupili Paris Visite pass, ogromno pa smo tudi prehodili. Ker smo na letališču opravili tudi teste, smo se po pristanku iz Terminala 1 odpravili še na Terminal 4, kjer smo teste opravili, sledilo je čakanje na rezultate, šele nato smo se odpravili na pot proti centru Pariza. Najprej nas je čakala pot iz letališča z tramvajem 7, do postaje Villejuif Louis Aragon, od koder smo se z metrojem odpeljali bližje centru mesta. Hotel je lociran nedaleč od metro postaje Le Kremlin-Bicêtre.
Nastanitve sem rezervirala preko Booking- a, ker smo imeli let dopoldne smo se na pot odpravili že dan prej in prespali v bližini Benetk. V Parizu smo imeli hotel verige Ibis, z katerim smo bili zadovoljni, saj je za ugodno ceno izpolnil vsa naša pričakovanja, res pa je, da smo v njem praktično samo prespali.
Kratek čas, ki smo ga imeli na voljo smo dodobra izkoristili, brez znamenitega Eifflovega stolpa seveda ni šlo, obisk Pariza ne sme miniti brez vzpona nanj. Ker smo se nanj vzpeli v pozno popoldanskih urah, smo najbolj romantično mesto na svetu uspeli videti tudi v siju luči, kar nismo in nismo se mogli odpraviti nazaj. Pika na i je bil show z lučkami, ki se je pričel ravno, ko smo prišli nazaj pod stolp. Enkratno in nepozabno. Glede na to, da nisva ljubitelja mest, naju je presenetljivo, Pariz začaral in očaral. Seveda smo se odpravili tudi do Slavoloka zmage, se na poti do njega izgubili, pri Louvru smo se zabavali z fotografiranjem, sprehodili smo se do cerkve Notre Dame, ki smo si jo lahko ogledali samo od zunaj, vzeli pa smo si tudi čas za sprehod ob Seni ob sončnem zahodu.
Kratko, intenzivno in neponovljivo.
“Pesez le matin que vous n’irez peut-etre pas jusqu’au soir, et au soir que vous n’irez peut-etre pas questu’au matin.”
Zavedajte se vsako jutro, da morda ne dočakate večera, in vsak večer, da morda ne dočakate jutra.
(VGRAVIRAN NAPIS V PARIŠKIH KATAKOMBAH)
