OMAN – kam in kako?

Sultanat Oman je arabska država na jugovzhodni obali Arabskega polotoka. V glavnem mestu države Muškat sva začela in končala najino potepanje po Omanu. Odločila sva se za najem avtomobila, s katerim sva v 13 dneh naredila približno 2.300 km, kar je za naju pomenilo dokaj umirjen potovalni tempo. Najem avtomobila s pogonom na vsa štiri kolesa, z zaporo diferenciala in funkcijo »low range gears« je bila odlična odločitev, saj sva tako lahko prevozila kar nekaj poti, ki jih drugače ne bi. Oman je s kombinacijo puščave, morja, hribov in wadijev presegel vsa pričakovanja in porušil marsikateri najin stereotip o muslimanski družbi. Potovanje sva zaključila navdušena in hvaležna za to izkušnjo, ki nama bo ostala v krasnem spominu.

LETALSKE KARTE

V Muškat, glavno mesto Omana sva letela iz Zagreba s Qatarjem. Na poti tja in nazaj sva imela kratek postanek v Dohi. Dolgih postankov tokrat nisva želela, saj sva si Doho ogledala že pri vračanju iz Vietnama in Kambodže. Za čas potepanja po Omanu sva avtomobil pustila v Zagrebu na parkirišču Park and Fly Zagreb, ki je le nekaj minut oddaljeno od letališča, kamor te odpeljejo in ob povratku pridejo iskat.

VIZA/DENARNA VALUTA

Slovenski državljani za vstop v Oman potrebujemo vizo, ki jo lahko pridobimo ob prihodu v državo ali pa si jo predhodno uredimo preko portala https://evisa.rop.gov.om/, kjer si najprej ustvarimo uporabniški račun. Po prijavi v portal lahko oddamo vlogo za vizo, pripravljeno je potrebno imeti digitalno osebno sliko ter potni list. Glede na dolžino najinega potovanja sva izbrala 30 dnevno vizo z enojnim vstopom, tipa 26B, Tourist Visit Visa. Po oddaji vloge se izvede še spletno plačilo, za najino vizo sva odštela 20 OMR/osebo oz. cca. 48,5 €/osebo, e-vizo pa sva prejela na elektronski naslov še isti dan.

Omanska denarna valuta je omanski rial, s seboj sva odnesla nekaj evrov in ameriških dolarjev, večino časa sva plačevala z Mastercardom, določene znamenitosti pa je bilo možno plačati samo z gotovino, zato ni odveč imeti pri sebi vedno nekaj rialov.

PREVOZ

Da bova Oman raziskovala z najetim avtomobilom sva se odločila kmalu po nakupu letalskih kart. Po preverjanju več ponudnikov sva se nazadnje odločila za lokalnega ponudnika Al Maskry. Kljub višji ceni sva se odločila za avtomobil s 4×4 pogonom, saj nisva želela najemati šoferjev za prevoz na Jebel Akhdar in v puščavo Wahiba. Avto sva prevzela in oddala na letališču, dobila sva Toyoto Prado s katero sva bila res zadovoljna, saj je zmogla vse izzive, ki jih ni bilo malo. Avtomobil nama je omogočil raziskovanje kotičkov Omana, ki so težje dostopni, kar se je izkazalo za odlično odločitev. Velja pa, kot povsod, dobro preveriti kakšne so razmere na cestah in za kakšno cesto gre, saj so ponekod razmere takšne, da brez 4×4, zapore diferenciala in low gear-a res ne gre. Cene goriva v Omanu so resnično ugodne in so se gibale okoli 0,50 eur/liter, v 13 dneh sva prevozila cca 2.300 km.

NASTANITVE

Ker sva se že doma odločila, da ne bova brezplačno kampirala, kar je priljubljena oblika prenočevanja v Omanu, sem nastanitve predhodno rezervirala preko Booking.com. Cene v Omanu so precej visoke, a sva z rezervacijo več mesecev vnaprej uspela dobiti dokaj ugodne nastanitve. Najbolj sva bila navdušena v puščavi Wahiba, nastanitev Sama Al Wasil Desert Camp je absolutno upravičila svojo ceno. Za njimi pa prav nič niso zaostajali v Muškatu, kjer sva izbrala Al Murooj Grand Hotel s krasnim bazenom na strehi. Vse nastanitve v Omanu so bile res čiste, dobro opremljene, nekajkrat sva namesto sobe za dve osebi dobila gromozanske apartmaje za več ljudi.

HRANA

Hrana v Omanu naju res ni navdušila. Zajtrki so bili večinoma vključeni v ceno nastanitve, velikokrat sva si hrano nakupila v trgovinah, nekajkrat pa nama je uspelo najti restavracijo, ki ni bila čisto prazna. Zaman sva iskala tipično omansko hrano, sva se pa tekom potovanja sladkala z okusnimi datlji, humusom in bananinim sokom.